Čustvena inteligenca na delovnem mestu

Če je nekdo učitelj, vodja delovne skupine ali če dela z ljudmi, potem ob znanju potrebuje še druge sposobnosti. Za »življenjsko« uspešnost je namreč zelo pomembna čustvena inteligentnost, ki se kaže v našem odnosu do sebe in do drugih.

Čustveno inteligentni ljudje so sposobni doživljati in primerno izražati svoja čustva in potrebe, v odnosu do sebe in drugih pa so razumevajoči in pravični. Tako kot smo se naučili brati in seštevati, lahko postanemo tudi čustveno pismeni, zato je čustveno opismenjevanje eden od pomembnih projektov, ki nas čakajo v prihodnosti.

Pravilo, da je inteligenčni kvocient jamstvo za uspeh, ima veliko izjem. V najboljših primerih inteligenčni kvocient prispeva 20 odstotkov dejavnikov, ki so odločilni za uspeh v življenju, ostanek, 80 odstotkov pa je prepuščen drugim faktorjem. Večji del uspešnosti v življenju določajo dejavniki, ki ne izvirajo iz inteligenčnega kvocienta, temveč iz okoliščin, kot je pripadnost družbenemu razredu.

Čustvena inteligentnost vpliva na spretnosti, kot so spodbujanje sebe in kljubovanje frustracijam, odlaganje z zadovoljitvijo, obvladovanje razpoloženja in sproščanje stisk, ki zavirajo sposobnost razmišljanja.

Medtem, ko nekateri celo zatrjujejo, da inteligenčni kvocient z izkušnjami ali izobrazbo ni mogoče veliko spremeniti, se temeljnih spretnosti v čustvovanju lahko naučimo ali jih izboljšamo že pri otrocih.

Študente lahko razdelimo v dve skupini:

  • V skupino študentov, ki jim zaradi zaskrbljenosti študijska storilnost upade;
  • V skupino študentov, ki so uspešni, kljub stresu ali morda prav zaradi stresa.

Ironija izpitne treme je, da skrbi za (ne)uspeh pri izpitu. Nekatere študente odlično vzpodbuja k trdemu delu med pripravami na izpit, pri drugih pa zaviralno deluje na njihovo uspešnost. Pri osebah, ki so preveč nagnjene k anksioznosti, predizpitna zaskrbljenost ovira jasnost v mišljenju.

Ljudje, ki poznajo svoja čustva, jih znajo uravnavati in prepoznajo tudi čustva drugih ter spretno ravnajo z njimi, imajo prednost na vseh življenjskih poljih, tako v ljubezenskih doživljajih ali pri dojemanju nenapisanih pravil, ki so pomembna za uspešnost na organizacijskih področjih življenja.

Osebe z visoko razvitimi čustvenimi spretnostmi so običajno bolj zadovoljne z življenjem in tudi učinkovitejše, saj obvladujejo svoje miselne navade, s katerimi spodbujajo plodnost razmišljanja; ljudje, ki ne znajo nadzorovati svojega čustvenega življenja, se v sebi neprestano bojujejo in rušijo zbranost pri delu ter jasnost misli.

Čustveno inteligentni ljudje bolj kakovostno izpolnjujejo svoje življenjske vloge, so boljši prijatelji, učenci, sinovi ali hčere, kasneje v življenju pa morda boljši možje ali žene, boljši delavci ali šefi, starši in državljani.

Vir: Goleman D., Čustvena inteligenca, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.

Povežite se z nami