Pričetek dela na novem delovnem mestu

Ko najdete zaposlitev in pričnete z delom, se zavedajte, da ne hodite le v službo, ampak se je ob delu treba nenehno dokazovati in izobraževati. Uspešen je lahko le tisti, ki ima strokovno znanje, pozitivna stališča do dela in je strokovno usposobljen.

Neposredno nadrejeni mora novega delavca, potem ko ga predstavi sodelavcem, seznaniti z njegovim delovnim področjem. Vodja pred začetkom dela določi delovne naloge začetnikom (pripravnikom), kasneje pa samo, kadar je treba dati posebna navodila. Navodila za delo so lahko ustna ali pisna (predpisi, poslovniki, standardi, uzance in interna navodila). Navodila morate upoštevati in obvladati, kajti le tako boste delo opravljali samostojno in neodvisno. Zavedajte se, da opravljeno delo ne bo samo sebi namen, ampak bo vplivalo tudi na nadaljnje delovne procese. Kadar vam pri delu ni kaj jasno, vprašajte. Tako se boste izognili nepotrebnim napakam. Delo opravite kakovostno, strokovno in sproti, zato ga ne prelagajte na jutri.

Pri opravljanju nalog so pomembne naslednje sposobnosti:

• Logično mišljenje – zaposlenim pomaga, da razume zaporedje delovnega postopka. Vedeti oziroma predvideti mora, kaj je potrebno opraviti prej in kaj kasneje ter kakšne bodo posledice njegovega nepravilnega ravnanja.
• Dober spomin – olajšuje in skrajšuje delovne postopke.
• Čut za red – kaže se v urejenosti delovnega mesta in okolja.
• Sposobnost prilagajanja – daje delavcu večjo gotovost, razvije smisel za sodelovanje in občutek solidarnosti do sodelavcev. Sposobnost prilagajanja in iznajdljivost sta pomembni zlasti, kadar pri delu pride do nepredvidenih težav.
• Občutek odgovornosti do dela se kaže v delavčevem odnosu do dela in zaupanih nalog.

Da bi delo potekalo hitro in pravilno ter da bi bilo v korist organizaciji, so pomembne tudi osebnostne lastnosti delavca:

• Zanesljivost je osebnostna lastnost, ki zagotavlja natančno in pravilno opravljanje nalog.
• Lojalnost pomeni pripadnost in zvestobo organizaciji (delodajalcu). O slabostih organizacije se ne pogovarjajte zunaj nje, lahko pa se pohvalite z doseženimi uspehi.
• Vztrajnost – prizadevajte si, da boste delo opravljali z dobro voljo in optimizmom.
• Iznajdljivost in samoiniciativnost sta lastnosti, ki zagotavljata, da bo delavec nalogo dobro opravil. Delavec, ki je samoiniciativen, lahko da svojim nadrejenim koristne predloge za doseganje boljših rezultatov.
• Ambicioznost – posameznikove ambicije so spodbuda za vsakdanje delo in nadaljnje izpopolnjevanje, napredovanje in doseganje vse boljših uspehov v poslovnem ter zasebnem življenju. Pretirana ambicioznost je lahko škodljiva za tistega, ki jo kaže, in tudi za delovno okolje (egoizem, skrb za lastne interese v škodo skupnih interesov).

Medsebojni odnosi na delovnem mestu

Upoštevajte, da delate za skupne interese organizacije, v kateri ste zaposleni, zato je medsebojno sodelovanje eden osnovnih pogojev za uspeh. Spodbujajte drug drugega k delu, pomagajte manj sposobnim in pomoči potrebnim. Potrudite se in nikoli ne recite kaj takega, kar bi lahko koga prizadelo ali ponižalo. Pomembna sta način komuniciranja in raven strpnosti. Dobri medsebojni odnosi so temelj skupinskega dela in so izredno pomembni za uspeh pri poklicnem delu in tudi zasebno.

Delavec, ki svoje delo opravlja nezainteresirano, navadno pri delu stagnira, poleg tega pa ustvari okrog sebe ''ledeno ozračje'', v katerem se nihče ne počuti prijetno. Povsem drugače je, če delavec opravlja svoje delo z voljo in optimizmom, ki se potem prenašata tudi na druge v delovnem okolju.

V odnosu do vodilnih ne pretiravajte, da ne bi vodstvo in sodelavci dobili občutka, da se jim želite prilizovati. Posvetite jim le nujno pozornost, da ne bi ustvarili vtisa, ki bi vam prej škodoval kot koristil. Pogovor z vodilnim naj bo kratek, jedrnat in natančen. Če pride do težav, se z nadrejenim odkrito pogovorite, povejte svoje mnenje, vendar ne vztrajajte.

Do sodelavcev se vedite korektno, spoštujte druge ter jih sprejemajte z razumevanjem, pozornostjo in zaupanjem. Prevelika domačnost ter vsiljivost nista primerni. Na delovnem mestu je potrebno paziti tudi na diskretnost. Vsako zaupno informacijo, ki jo slišite na delovnem mestu ali drugje, obdržite zase. Kljub vsemu se zgodi, da med zaposlenimi pride do nesporazumov, ki se lahko končajo s prepiri. Skušajte svoja čustva obvladati in sodelavcem ne dajte povoda za še hujši prepir ali sovraštvo. S strpnostjo, vljudnostjo in mirnostjo je lažje rešiti probleme.

Delovna kondicija

Za uspeh in ugled organizacije je pomembna tudi disciplina zaposlenih. Izhajati mora iz delovne morale in ne iz ustrahovanja. Vodilni delavci morajo včasih razumeti stiske, ki včasih prisilijo delavca, da ne morejo izpolniti delodajalčevih zahtev. Izogibajte se slabim navadam na delovnem mestu, kot so uporaba telefona v zasebne namene, stikanje po tujih stvareh ter nespoštovanje sodelavcev in nadrejenih. Za sodelavce ni prijetno, če nekdo opravlja delovne naloge malomarno in jih prelaga na druge.

Vir: Popovič M., Zajc M., Vstop v poslovni svet, Tehnična založba Slovenije, Ljubljana, 2002.