Pravni vidiki zaposlovanja

Pogodba o zaposlitvi

Pogodbo o zaposlitvi, ki jo boste podpisali z delodajalcem, natančno in temeljito preberite.

Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

  • podatke o pogodbenih strankah, z navedbo njihovega prebivališča oziroma sedeža;
  • datum nastopa dela;
  • naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela v skladu z 22. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US; ZDR-1) ;
  • kraj opravljanja dela; če ni naveden točni kraj, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca;
  • čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas;
  • določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom;
  • določilo o dnevnem ali tedenskem delovnem času in razporeditvi delovnega časa;
  • določilo o znesku osnovne plače delavca v eurih, ki mu pripada za za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter morebitnih drugih plačilih;
  • določilo o drugih sestavinah plače delavca, plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in načinu izplačevanja plače;
  • določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta;
  • dolžino odpovednih rokov;
  • navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in druge pravice in obveznosti v primerih, določenih v ZDR-1.

V skladu s prvim in drugim odstavkom 12. členom ZDR, se pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas, če zakon ne določa drugače. Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

Kdaj je lahko sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas? Zakon te primere izrecno navaja, izpostavljamo pa najpomembnejše:

  • če gre za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas;
  • če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
  • če gre za začasno povečan obseg dela;
  • za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano;
  • v primeru zaposlitve poslovodnih oseb.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Poskusna doba

Delodajalec in delavec se v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za poskusno delo, pri čemer takšno delo ne sme trajati več kot šest mesecev. Poskusno delo pa se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela. V času poskusnega dela lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom. Če delodajalec ugotovi, da delavec poskusnega dela ni opravil uspešno, mu lahko ob poteku poskusnega dela redno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Pripravništvo

Z zakonom ali s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ki je ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Pripravništvo načeloma ne sme trajati več kot eno leto, izjemo od tega načela lahko predpiše zgolj poseben zakon. Pripravništvo ni povsod obvezno. Predpisano je le tam, kjer je zaradi narave dela ali dejavnosti ali poklica to smiselno ali utemeljeno. Pripravništvo se lahko v skladu s posebnim zakonom opravlja tudi prostovoljno (volontersko pripravništvo).

Zakon o delovnih razmerjih najdete na http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944.

Pogodba o delu

Pogodbo o delu oziroma podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik (Uradni list RS št. 97/2007, OZ-UPB1 – uradno prečiščeno besedilo; OZ). Sklene se med dvema strankama: podjemnikom in naročnikom. Podjemnik se zaveže, da bo za naročnika opravil določeno delo, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno delo ali umsko delo, naročnik pa mu je za to dolžan plačati dogovorjeno plačilo.

Povežite se z nami