Nasveti za starše pri razvoju študentove kariere

Starši ste lahko ključen dejavnik pri načrtovanju študentove kariere. Pomagate mu lahko že s tem, da ga poslušate, ste odprti za ideje, mu svetujete kje iskati informacije ter ste brez predsodkov.

Navajamo 10 možnih načinov, kako lahko starši pomagate svojim študentom:

1. Spodbujajte študenta, da obišče karierni center
Naslednjič, ko boste v mestu, obiščite Karierni center Univerze v Mariboru in vzemite vizitko kariernega svetovalca. Ko bo vaša hči ali sin v dvomih glede svoje prihodnosti ji/mu dajte vizitko, da lahko pokliče svetovalca in recite: »svetovalec ali svetovalka ti lahko pomaga«.
Študenti se prvi semester šele privajajo na študentsko življenje, zato je letni semester prvega letnika primernejši ter zagotovo pravi, da začnejo uporabljati storitve kariernega centra. In takrat je pravi čas za vas, da jih na to tudi spomnite.
Nevsiljivo vprašajte študenta ali je že obiskal karierni center. Če bo zatrjeval, da tja hodijo le diplomanti, potem je čas, da ga opomnite, da karierno svetovanje ni namenjeno le diplomantom, pač pa vsem študentom, ki se zavedajo pomena razvoja lastne kariere ter da je celo priporočljivo, da se v kariernem centru oglasijo večkrat. Prej ko bo študent spoznal svetovalce in ponudbo, lažje bo sprejemal modre odločitve glede svoje kariere.
Karierni center Univerze v Mariboru ponuja raznovrstne aktivnosti:
• Na osebnem svetovanju lahko študent poglobi znanja na kariernem področju, saj bo ugotovil ali je na pravi poti in katere smeri možnega razvoja obstajajo za njega. Že v času študija mu svetovalec svetuje o gradnji zaposlitvenih kompetenc, kasneje pa olajša prehod iz študija v zaposlitev;
• Večina nas podcenjuje svoj potencial in svoje veščine. Ali študent pozna svoje veščine? Tiste, ki jih trenutno najpogosteje uporablja in tiste, ki bi jih želel uporabljati?
• Kaj je interesno raziskovanje? Katere karierne aktivnosti so mu všeč? Če bi moral izbrati najljubšo aktivnost povezano z svojo kariero, katero bi izbral?
• Ljudje opravljamo svoje delo iz različnih razlogov. Ali zna študent izpostaviti in oceniti tiste vrednote, ki so za njega najpomembnejše pri delu?
• Pozna ključne dejavnike, ki so pomembni za to, da karierno uspe?
• V katerih izkušnjah oziroma dogodkih v svojem življenju najbolj uživa? So ti dogodki del njegovega dela ali zasebnega življenja? Kakšne so posledice teh vzorcev?

2. Svetujte študentu, da napiše življenjepis (CV)
Pisanje življenjepisa je lahko »resničnostni test« in lahko študentu pomaga, da opredeli svoja šibka področja, ki zahtevajo spremembe.
Predlagajte študentu, da v knjižnici ali na spletu poišče vzorčne življenjepise, seveda pa mu bodo karierni svetovalci nudili številne napotke o tem, kako uspešno napisati svoj življenjepis.

3. Izzovite študenta, da postane "poklicno pismen"
Vprašajte ga, kje se namerava zaposliti ko bo diplomiral. Če tega ne ve ali če ni prepričan,  lahko spregovorite o osebnostnih lastnostih, nadarjenosti in prednostih.
Prav tako lahko svetujete:
• Da v Kariernem centru Univerze v Mariboru izpolni katerega izmed vprašalnikov kot so: Interesni raziskovalec, Veščine, Ko sem bil najboljši, Prijetni dogodki, Pomembni dosežki ali Delovne vrednote;
• Da se pogovori s predstavnikom iz svoje fakultete;
• Da razišče različna karierna področja in organizacije.
Kariero odločanje je dolgotrajen proces in ne odločitev v zadnjem trenutku, saj je treba kariero načrtovati že zelo zgodaj in ne šele po diplomi.

4. Študent naj sam sprejme odločitev
S tem, ko boste študenta tu in tam povprašali o njegovih kariernih načrtih ni nič narobe, če boste vanj dregali pa lahko dosežete ravno nasprotno, in to je največkrat odpor.
Mit: študent naj izbere »praktično« ali tržno naravnano študijsko smer. Resnica: tržna niša je pomembna, a pomembno je tudi, da v študiju uživate in da vas navdušuje.
Mit: z izbiro smeri študija je povezano delo, ki ga bo opravljal vse življenje. Resnica: to ne drži več.  Izbira smeri študija še ne pomeni točno določene kariere, in danes ni nič neobičajnega, če študent spremeni svojo smer. Mnogi študenti se odločijo za ta korak, potem ko bolje spoznajo in si pridobijo informacije o specifičnih področjih študija in področju dela. Hkrati študijski programi zajemajo vedno širša področja in študent tudi v času študija še lahko izbira znotraj študijskega programa posamezna različna podpodročja.
Veliko študentov po zaključku študija počne nekaj povsem drugega kot so sprva načrtovali, zato se ne vznemirjajte preveč, če bodo dobili kakšno nenavadno ali nepraktično idejo. Po vsej verjetnosti se bodo te ideje razvile v kaj perspektivnega.
Svetujemo vam, da poveste svoje predloge in mnenje o izbiri študija in karieri, študent pa naj bo tisti, ki se na koncu odloči tako, kot misli, da je zanj najbolje.
Razvoj kariere je lahko stresen. Lahko gre za prvo veliko odločitev, ki jo vaš sin ali hči mora sprejeti. Bodite potrpežljivi, sočutni in razumevajoči, tudi če se ne strinjate z odločitvijo vašega študenta.

5. Poudarite pomen prostovoljstva in prakse
Karierni centri diplomantom ne dajejo zaposlitve. Prav tako študenti po uspešnem zaključku študija dobijo diplomo, ne pa tudi službo, zato je ključnega pomena, da si pridobijo delovne izkušnje na konkurenčnem trgu dela. Vaš sin ali hči si lahko pridobi delovne izkušnje z opravljanjem prakse ali s prostovoljnim delom.
Zakaj prostovoljno delo in praksa?
• Delodajalci od bodočih sodelavcev zahtevajo veščine komuniciranja, uspešno reševanje problemov in druge spretnosti, ki se lahko razvijejo s prakso in prostovoljnim delom;
• Delodajalci ob ustrezni diplomi zahtevajo še delovne izkušnje in pogosto zaposlujejo tiste kandidate, ki so se izkazali s prostovoljnim delo ali prakso;
• Visoko povprečje ocen danes ni dovolj;
• Priporočilno pismo mentorja prakse je dodana vrednost, ki močno poveča zaposlitvene možnosti.

6. Spodbujajte tudi neformalno izobraževanje
Del študija je tudi življenje izven predavalnic. Medosebne in vodstvene sposobnosti, ki jih delodajalci še posebej cenijo, se razvijajo tudi z neformalnimi načini pridobivanja znanj.

7. Svetujte študentu, da spremlja aktualne dogodke
Delodajalci pričakujejo, da študenti vedo, kaj se dogaja okoli njih. Naročite študenta na časopis kot je Delo ali Večer. Ko je vaš študent doma, razpravljajte o glavnih svetovnih in poslovnih vprašanjih.

8. Predstavite študentu svet dela
Večina študentov stereotipno gleda na zaposlitev. Razkažite študentu vaše delovno okolje in mu opišite delovne obveznosti. Pokažite mu kako naj mreži v interakciji z vašimi kolegi. Pomagajte mu  opredeliti morebitne delodajalce.

9. Naučite ga mreženja
Predstavite študentu uspešne karieriste, ki se mu zdijo zanimivi. Predlagajte mu, da vzpostavi stik z njimi zaradi morebitnega prostovoljnega dela čez poletje ter ga spodbudite, da se z njimi pogovori glede trga dela, ker si bo s tem širil polje kariernega odločanja.

10. Poiščite strokovnjaka v Kariernem centru Univerze v Mariboru
Pokličite Karierni center Univerze v Mariboru ali prebrskajte našo spletno stran, če potrebujete strokovno izobražen kader. Na voljo je več možnosti sodelovanja: ob oglaševanju prostih delovnih mest in praksah ponujamo tudi vpogled v življenjepise študentov in diplomantov ter predstavitev delodajalcev na fakulteti. Prav tako lahko razpišete teme diplomskih in seminarskih nalog, za katere potrebujete strokovne rešitve.

Vir:
Vsebina je povzeta po objavi na spletni strani: http://www.career.sunysb.edu/files/ParentsGuideToCareer.pdf, a je prilagojena ciljem in poslanstvu Kariernega centra UM.

Povežite se z nami