GIBALNO OVIRANI ŠTUDENTI

Gibalno ovirane osebe so osebe, ki imajo prirojene ali pridobljene okvare ali poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja in se njihova oviranost odraža v obliki gibalnih in drugih funkcionalnih motenj v različnih oblikah in obsegih. Za nastanek gibalne oviranosti je veliko vzrokov, najpogostejši je v prizadetosti centralnega živčnega sistema. Zato se posledice odražajo na kognitivni ravni kot motnje učenja, govora, mišljenja, spomina, percepcije, pozornosti, koncentracije ter motnje na področju čustvenega in socialnega funkcioniranja. Gibalna oviranost ali telesni primanjkljaj je pomemben dejavnik tveganja za posameznikov psihosocialni razvoj, saj prav ovira določa pogoje, pod katerimi bo posameznik odraščal, in tako vpliva na kakovost njegovega življenja.

Za gibalno ovirane je značilno, da težje ali težko uporabljajo svoje ude ali telo ali pa jih sploh ne morejo premikati. Zaradi tega se težko ali pa se sploh ne morejo samostojno gibati ali izvajati določenih aktivnosti. Glede na vrsto ter stopnjo oviranosti, osebe z gibalno oviranostjo potrebujejo različne pripomočke za gibanje in za  izvajanje določenih aktivnosti. Nekateri pri zadovoljevanju osnovnih življenjih potreb ali zgolj pri izvajanju določenih aktivnostih potrebujejo stalno ali občasno podporo druge osebe.

Na sposobnost gibanja vpliva veliko različnih ortopedskih in živčno mišičnih obolenj ali stanj, kot so amputacija, paraliza ali pareza, cerebralna paraliza, poškodbe po možganski kapi, multipla skleroza, mišična distrofija, artritis, poškodbe hrbtenjače, … Gibalna oviranost se izraža na različne načine, npr. amputacije rok ali nog, otežen govor zaradi spastičnosti mišic odgovornih za govor, slabša koordinacija oko-roka, zmanjšana gibljivost vratu in glave, zmanjšana gibljivost rok, zmanjšana gibljivost spodnjega dela telesa z dobro gibljivostjo zgornjega dela telesa in rok, zmanjšana gibljivost tako spodnjega kot zgornjega dela telesa, spastičnost, bolečine in slabšo koordinirano, nadzorovano premikanje delov telesa, manjša telesna vzdržljivost in hitra utrujenost, izbruhi in poslabšanja simptomov, obdobja remisij, z blagimi ali brez simptomov.

Med gibalno ovirane osebe prištevamo:

• osebe na električnih invalidskih vozičkih ali vozičkih na ročni pogon,
• osebe, ki uporabljajo različne pripomočke za hojo – hodulje ali hojice, različne bergle,
• osebe, ki uporabljajo posebne ortoze ali opornice, čevlje,
• osebe, ki težje hodijo, vendar ne uporabljajo pripomočkov za hojo,
• osebe, ki imajo slabšo mobilnost rok,
• osebe, ki ne čutijo določenih delov telesa ali ne morejo uporabljati določenih udov,
• osebe po amputaciji določenih delov telesa, ki lahko uporabljajo različne proteze,
• osebe, ki se hitro utrudijo.

Povzeto po:

• Gajšt, A. in Mauko Zimšek, N. (2023). Karierno svetovanje in podpora za gibalno ovirane študente. Predavanje za karierne svetovalce UM.
• Logaj, V., Zadnik, A., Korenčan, P., Lisjak Banko, V. in Antosiewicz, K. (2014). Vzgojni program za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj.
• Vovk Ornik, N. (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.  Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj.

V primeru, da pri sebi zaznate opisane težave in želite podporo, se lahko prijavite na svetovanje. Prijava je možna preko obrazca, ki ga najdete tukaj, kot razlog za svetovanje pa označite drugo.

Institucije, kamor se lahko obrnete po brezplačno poglobljeno podporo in pomoč najdete tukaj.