ŠTUDENTI S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU

Težave v duševnem zdravju se lahko pojavljajo na različnih področjih našega življenja. Od vsakega posameznika je odvisno, kako se bo na določeno situacijo odzval in katere situacije bo zaznal kot stresne. Stresne situacije lahko izzovejo duševne stiske. Vsaka duševna stiska seveda še ne pomeni duševne bolezni, saj vsi občasno doživljamo skrbi, negotovost, tesnobo, dvom, nemoč, žalost, jezo, frustracijo, strah, krivdo, sram in še vrsto drugih neprijetnih čustev in občutkov, ki so povsem normalni in kratkotrajni.

Tudi težave v duševnem zdravju so lahko le občasne, povezane s stresnimi dogodki, krizami ali skrbmi. Lahko pa so posledica trajnega specifičnega osebnostnega vzorca doživljanja, čustvenega odzivanja in vedenja, ki povzroča kronične težave v posameznikovem funkcioniranju in medosebnih odnosih. K duševnim težavam sodijo hujše čustvene skrbi, občasno slabo počutje, ponavljajoče se težave v odnosu do sebe, izogibanje/zanikanje v primeru hujših življenjskih težav, pogostejše težave pri spoprijemanju s problemi, občasni blagi do zmerni psihopatološki simptomi ob vsakdanjih težavah ali hujši v primeru večjih življenjskih problemov.

Duševne motnje pa so trajne neznačilne kombinacije misli, čustev, vedenja, odnosov z drugimi in težav pri opravljanju vsakdanjih obveznosti, ki pomembno ovirajo posameznikovo delovanje v vsakdanjem življenju. Za duševne motnje je značilno trajno/kronično slabo počutje (depresivnost, tesnobnost …), resne težave s samopodobo in z uravnavanjem čustev, samouničevalno vedenje, trajne resne težave v odnosih z drugimi ljudmi, trajne in resne težave pri spoprijemanju z vsakdanjimi problemi, šibka odpornost na stres, občasni dolgotrajni/kronični resnejši simptomi duševnih motenj, moten/pretrgan stik z resničnostjo, občasno okrnjena zmožnost za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb ali celo nezmožnost skrbi zase.

Pregled duševnih motenj:

• organske duševne motnje (delirij, demence, amnestične motnje, motnje, ki so posledica fizioloških bolezni ali poškodb...),
• psihotične motnje,
• razpoloženjske motnje,
• anksiozne motnje,
• osebnostne motnje,
• motnje hranjenja.

Najpogostejše duševne motnje:

• anksiozne motnje: glavni simptom tesnobnost, pojavljajo se povišana zaskrbljenost, nemir, otežena koncentracija, razdražljivost, nespečnost, utrujenost, bolečina v prsih in palpitacija (srčno-žilni znaki), zadihanost in hiperventilacija (dihalni znaki), omotičnost in glavobol (nevrološki znaki), bolečina in napetost v mišicah;
• razpoloženjske motnje: sprememba razpoloženja in čustvovanja, intenzivna in dolgotrajna nihanja razpoloženja, za katera ni očitnega razloga. primarni bolezenski obliki razpoloženjskih motenj sta depresija in manija, zato večina motenj razpoloženja spada pod širši kategoriji depresivnih motenj (unipolarna depresija oziroma depresivna motnja ali depresivna epizoda) in bipolarnih motenj (manična epizoda, bipolarna afektivna motnja in hipomanija), posebno kategorijo predstavljata še distimija in ciklotimija.

Povzeto po:

• Kaj so duševne motnje? (b.d.). Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj.
• Piberčnik, N. in Pucko, K. (2023). Podpora študentom v stiski, ki lahko negativno vpliva na duševno zdravje, in mladim z duševnimi motnjami. Predavanje za karierne svetovalce UM.
• Pogoste duševne težave in motnje (b.d.) Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj. 

V primeru, da pri sebi zaznate opisane težave in želite podporo, se lahko prijavite na svetovanje. Prijava je možna preko obrazca, ki ga najdete tukaj, kot razlog za svetovanje pa označite drugo.

Institucije, kamor se lahko obrnete po brezplačno poglobljeno podporo in pomoč najdete tukaj.