ŠTUDENTI SKUPNOSTI LGBTIQA+

Z LGBTIQA+ označujemo lezbijke, geje, biseksualne, transspolne, interspolne, kvir in aseksualne osebe ter vse ostale identitete, ki so zajete pod +. LGBTIQA+ osebe so še vedno izpostavljene številnim pritiskom in praksam discipliniranja, v veliki meri pa tudi izkušnjam z nasiljem, pri čemer izstopa podatek o stopnji nasilja, ki so ga mlade LGBTIQA+ osebe deležne v izvorni družini, pa tudi v javnih prostorih, za katere naj bi bilo značilno, da so pod relativno enakimi pogoji dostopni vsem. Druge organizacije in skupine ponekod uporabljajo drugačne kratice, da podrobneje opredelijo svoje delo. Uporabljajo na primer kratice kot so LGBT, LGBT*, LGBTQ, LGBTIQ ali LGBTQ+. Izberemo tiste kratice, ki označujejo nenormativne spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolne značilnosti, ki jih dejansko naslavljamo, o katerih govorimo.

Spolna usmerjenost je zmožnost, da gojimo (globoka) romantična, čustvena in/ali fizična občutja ali privlačnost do oseb drugega ali enakega spola ali več kot enega spola. V kratici LGBTIQA+, spolno usmerjenost označujejo črke LGB. Glede na spolno usmerjenost ločimo:

• lezbijke: ženske, ki jih trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo osebe istega spola,
• geji: moški, ki jih trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo osebe istega spola,
• biseksualne osebe: trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo ljudje več kot enega spola,
• heteroseksualne osebe: trajno romantično, čustveno in/ali fizično privlačijo ljudje drugega spola znotraj spolnega binarizma ženska-moški.

Pomembno je, da razlikujemo med spolnimi značilnostmi in spolno identiteto. Kadar govorimo o spolnih značilnostih govorimo o telesnih značilnostih posameznika, na podlagi katerih nam je ob rojstvu določen spol. Spolna identiteta pa je globoko občutena notranja, individualna izkušnja spola, ki lahko ustreza ali ne ustreza spolu, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu. Spola identiteta cisspolnih oseb se ujema s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Spolna identiteta transspolnih oseb se razlikuje od tiste, ki je običajno povezana s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Spolna identiteta nebinarnih oseb  pa ni umeščena glede na binarno razumevanje spola (moški ali ženska).

Spolni izraz zajema načine, s katerimi svojo spolno identiteto vidno izražamo. Vključuje na primer oblačenje, frizuro, uporabo ličil, (ne)britje določenih delov telesa, držo, način vedenja, govora, … Ljudje spolno identiteto izražamo tudi skozi govor, predvsem skozi zaimke, ki jih uporabljamo, ko govorimo o sebi. Da bi lahko o nekom govorili spoštljivo, moramo poznati zaimke, ki jih uporablja.  Po zaimkih lahko osebo vprašamo ali poslušamo, kako govori o sebi in iste zaimke zanjo uporabljamo tudi sami.

Tranzicija je proces spreminjanja označevalcev spola, da bi ti bili bolj v skladu s spolno identiteto te osebe. Poteka v daljšem časovnem obdobju in se razlikuje od osebe do osebe. Ločimo med medicinsko in socialno tranzicijo. Pravno priznanje spola označuje spremembo spolnega markerja v dokumentih (npr. na osebni izkaznici).

Povzeto po:

• LGBTIQ Slovar (b.d). Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj. 
• Perger, N., Muršec, S. in Štefanec, V. (2018). Vsakdanje življenje mladih LGBTIQ+ oseb v Sloveniji, ali: “To, da imam svoje jebene pravice!”. Ljubljana: Društvo Parada ponosa. Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj.
• Polanič, P. in Štefanič, L. (2023). Podpora študentkam_om LGBTI skupnosti. Predavanje za karierne svetovalce UM.

V primeru, da pri sebi zaznate opisane težave in želite podporo, se lahko prijavite na svetovanje. Prijava je možna preko obrazca, ki ga najdete tukaj, kot razlog za svetovanje pa označite drugo.

Institucije, kamor se lahko obrnete po brezplačno poglobljeno podporo in pomoč najdete tukaj.