ŠTUDENTI Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA

Motnje avtističnega spektra so resna nevrološko socialna motnja, ki se pojavi že v otroštvu in se kaže kot spremenjeno vedenje na področju socialnih interakcij in komuniciranja. Osebe z avtističnimi motnjami izkazujejo primanjkljaje, ovire oziroma motnje na področjih socialne komunikacije in socialne interakcije (težave v neverbalni in verbalni komunikaciji, vzpostavljanje socialnih odnosov, razumevanje in vzdrževanje le-teh) ter vedenja, interesov in aktivnosti (ponavljajoča in stereotipna gibanja, uporaba predmetov na neobičajen način, stereotipen in ponavljajoč govor, rigidnost v mišljenju in vedenju, nagnjenost k rutinam in ritualom).

Avtizem sodi v spekter motenj avtističnega spektra - MAS. Gre za eno najbolj hitro rastočih razvojnih motenj (vsak 66. otrok ima avtizem). Nekatere osebe z avtizmom so povsem samostojni, spet druge pa potrebujejo veliko pomoči. Avtizem se velikokrat pojavi skupaj z drugimi motnjami (kognitivni primanjkljaji, motnja pozornosti in hiperaktivnosti). 40% ljudi z avtizmom ima motnjo v duševnem razvoju, ostali imajo povprečne in nadpovprečne sposobnosti.

Aspergerjev sindrom je oblika avtizma, gre za visoko funkcionalne posameznike, pri katerih avtizem navzven ni opazen. Do težav prihaja pri socialni komunikaciji, socialni interakciji in področju fleksibilnosti mišljenja. Imajo manj težav pri govorjenju in so pogosto povprečno ali nadpovprečno inteligentni.

Obstajata dva diagnostična kriterija za MAS/Aspergerjev sindrom:

• primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije,
• prisotnost ozko usmerjenih in ponavljajočih se vedenj, aktivnosti in interesov.

Pri senzornih posebnostih, interesih in zanimanjih govorimo o hipersenzibilnosti in hiposenzibilnosti pri enem ali več čutih. Senzorne posebnosti lahko doprinašajo k posebnim interesom posameznika. Osebe z motnjo avtističnega spektra se pogosto zatečejo k rutini, ritualom in ponavljajočim se vedenjem, da znižajo neugodne občutke, pomirijo samega sebe ter se počutijo bolj varno. Njihovi interesi so pogosto togi ter razvojno neusklajeni. Značilne so težave pri prepoznavanju in notranjem uravnavanju čustev. Lahko so premalo ali pretirano čustveno ekspresivni. Čustvene reakcije so slabe regulirane in slabše usklajene s socialnim kontekstom. Težje navezujejo stike in ohranjajo prijateljstva. Značilne so tudi posebnosti v komunikaciji. Imajo veliko besednjaka, uporabljajo sofisticirane besede, a pogosto v nepravilnem kontekstu. Do posebnosti prihaja tudi v intonaciji, hitrosti, ritmu in glasnosti govora. Do posebnosti prihaja tudi v kogniciji. Osredotočeni so na podrobnosti, težje vidijo celotno sliko. Težave imajo s početjem več stvari hkrati. Zaradi potrebe po pravilih in rutini je znižana tudi njihova fleksibilnost.

Povzeto po:

• Piberčnik, N. in Sel, K. (2022). Podpora študentom z motnjami avtističnega spektra. Predavanje za karierne svetovalce UM.
• Vovk Ornik, N. (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj.
• O avtizmu (b.d.). Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj. 

V primeru, da pri sebi zaznate opisane težave in želite podporo, se lahko prijavite na svetovanje. Prijava je možna preko obrazca, ki ga najdete tukaj, kot razlog za svetovanje pa označite drugo.

Institucije, kamor se lahko obrnete po brezplačno poglobljeno podporo in pomoč najdete tukaj.