Razgovor

Pri razgovoru za zaposlitev se zavedajte, da ne prosite za delovno mesto, ampak podjetju ponujate dolgoročno sodelovanje. Ustvarite dialog, torej postavljajte tudi vprašanja in ne le odgovarjajte, s čimer boste pokazali zanimanje in si pridobili spoštovanje delodajalca. Pomembno je, da pozitivno izstopate od drugih kandidatov.

Oblike zaposlitvenih razgovorov

Obstaja več različnih vrst zaposlitvenih razgovorov:

• Individualni razgovor – prisotna sta kandidat in spraševalec.
• Skupni individualni razgovor – na razgovoru so istočasno povabljeni kandidati in spraševalec.
• Skupinski razgovor – na razgovoru je prisoten kandidat in komisija.
• Skupni skupinski razgovor – skupina kandidatov se sooči s komisijo.
• Spoznavni razgovor – gre za prvo srečanje kandidata in delodajalca.
• Sekundarni razgovor – opravi se, ko je na podlagi prvega razgovora določen  ožji izbor kandidatov.
• Telefonski razgovor – kadroviki včasih ocenjujejo kandidate kar preko telefona in tako opravijo ožji izbor.
• Stresni razgovor – na stresnem razgovoru preizkusijo vaš odziv na pritisk. Z ustvarjanjem neudobnih stresnih okoliščin delodajalec skuša napovedati bodoče ravnanje kandidata pri delu.
• Razgovor med kosilom – odvijajo se v restavracijah ali menzah. Do njih lahko pride, kadar delodajalec išče vodstvene delavce in na tak način preverja njihovo sposobnost navezovanja medosebnih stikov, komuniciranja in primernost vedenja.
• Izločevalni razgovor - namen razgovora izločiti kandidate, ki ne ustrezajo delodajalcu iz kakršnihkoli razlogov.
• Usmerjevalni razgovor - vprašanja na tem razgovoru so vnaprej določena in vsem kandidatom postavljena v enakem zaporedju, tako da so kandidati med seboj enakovredni.
• Ovinkast razgovor – vodijo ga neizkušene osebe in zato ste pobudnik pogovora vi. Izkoristite to priložnost in se uspešno predstavite.
• Behavioristični razgovor - temelji na vašem predhodnem vedenju, delovanju. To naj bi bil pokazatelj vašega delovanja v prihodnosti.

Viri:
Zaletel A., Palčič D., Slak N., Kariera/09 : kako uspešno iskati zaposlitev?, navodila za uspešno gradnjo kariere, izbor najboljših delodajalcev, Moje delo, Ljubljana, 2008.

Prvi vtis

Nikoli ne boste imeli druge priložnosti, da napravite prvi vtis, ki je nedvomno pomemben, vendar gotovo ne tako, da nam naslednjič ne bi bilo več treba paziti na vedenje.

Pri prvem vtisu so pomembni zunanja podoba (kakšni smo videti), počutje (kako nastopamo) in govor (kako govorimo).

Seveda ni vseeno, ali prijavo / ponudbo za novo zaposlitev napišete na primeren list ali pošljete na zmečkanem, popackanem in nečitljivo popisanem kosu papirja. Tudi ni vseeno, če pridete na pogovor primerno oblečeni ali v zanemarjeni obleki, vljudno potrkate ali planete v sobo. Vsi se podzavestno odzivamo na videz oseb, s katerimi imamo opravka, zato nam le-ta ne sme biti v škodo.

Nasveti za prvi stik:

• bodite spočiti,
• oblecite najboljšo obleko oziroma kostim, v katerem se udobno in dobro počutite (izberite raje nevtralne barve in nevpadljivo eleganco),
• čevlji naj bodo klasični in zloščeni (za ženske so najprimernejši salonarji s srednje visokimi petami),
• imejte eleganten poslovni kovček ali usnjeno mapo in kakovostno nalivno pero,
• ženske naj bodo naravno naličene, z mehkimi barvami,
• lasje naj bodo čisti, dolgi pa speti, moška brada obrita in urejena,
• ne nadišavite se premočno,
• nohti naj bodo čisti, manikirani, brez živih barv,
• nakita naj bo malo.

Vir: Benedetti K., Protokol, simfonija forme, Planet GV, 2009, Ljubljana.

Značilnosti zaposlitvenega razgovora

Zaposlitveni razgovor je najpogostejša oblika zbiranja podatkov o kandidatih za zaposlitev. Traja povprečno od 20 do 30 minut, včasih tudi več, odvisno od delovnega mesta, ki naj bi ga kandidat zasedel.

Nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali pri načrtovanju poteka razgovora:

• Izklopite mobilni telefon.
• Pozdravite sogovornika s priimkom.
• Sledite navodilom oziroma poteku sogovornika, že na začetku razgovora skušajte izvedeti naloge in opis delovnega mesta, tako da lahko poudarite svoje delovne izkušnje, izobrazbo in znanja.
• Pri vprašanju “Povejte mi kaj o sebi!” omejite svoj odgovor na eno minuto ali dve, osredotočite se na svojo izobrazbo ter osebne in poslovne dosežke. Poudarite pomembne točke svojega življenja.
• Poudarite dosežke, na primer povečanje prodaje, razvoj projektov.
• Pokažite navdušenje. Pozitiven pristop vam lahko poveča možnosti za uspeh.
• V svojih odgovorih se oprite na razpisano delovno mesto. Poudarite, kaj lahko naredite za organizacijo. Omenite posebne dosežke in izkušnje, ki vam lahko pomagajo na ponujenem delovnem mestu. Vaši odgovori naj sogovorniku povedo, zakaj ste ravno vi najprimernejši kandidat in ne, zakaj vi potrebujete zaposlitev.
• Prinesite še en izvod vašega življenjepisa.
• Na vprašanja odgovarjajte v polnih stavkih in ne samo s pritrdilnicami in nikalnicami.

Ko vas povabijo k osebi, ki bo z vami opravila razgovor, vstopite samozavestno in počakajte, da vam prva ponudi roko. Stisk naj bo čvrst, a ne pretiravajte. Predstavite se s polnim imenom, sedite pa šele, ko vam to tudi ponudijo.

V pogovoru bodite takšni, kot ste. Ne pretvarjajte se, ne pretiravajte, bodite sproščeni, odločni in odkriti. Skušajte ostati mirni, ne jecljajte, da ne bi ustvarili vtisa zmedenosti in negotove osebe ter zaupajte v svoje sposobnosti. Sogovornike skušajte prepričati; če imate dokazila ali priporočila s prejšnjega delovnega mesta, jih prinesite s seboj.

Poudarite svoje prednosti in povejte, zakaj ste najprimernejši kandidat za delovno mesto in kaj pričakujete v prihodnosti. Na vprašanja odgovarjajte kratko, jasno in samozavestno. Ni pomembna le vsebina, ampak tudi način, kako odgovarjate. Če hočete zamenjati službo, povejte, da si želite spremembe, vendar navedite tudi druge razloge.

Mogoča vprašanja na zaposlitvenem razgovoru

Bodite pripravljeni na vprašanja, kot so npr.:

• Povejte kaj o sebi?
• Kateri so vaši najpomembnejši dosežki v življenju?
• Kaj so vaše prednosti in kaj slabosti?
• Kako bi opisali vaše dosežke na zadnjem delovnem mestu?
• Kaj vas zanima o našem podjetju?

Lahko se zgodi, da vas bodo spraševali tudi o vaši splošni razgledanosti:

• Katere države mejijo na Slovenijo?
• Kaj pomeni parlamentarna demokracija?
• Naštejte vsaj tri ministre. Kdo je predsednik vlade, parlamenta, države?
• Poznavanje političnih in gospodarskih razmer doma in v tujini?
• Kdaj je Slovenija postala polnopravna članica EU?
• Kdo je napisal besedilo slovenske himne? Ipd.

Na koncu razgovora lahko vprašanja postavite tudi vi; recimo o plači, vendar bodite previdni, sicer bo delodajalec mislil, da je plača za vas najpomembnejša. Na izboru za delovna mesta kandidata večkrat izločijo prav zaradi prevelikih zahtev v zvezi s plačo in bonitetami.

Vprašanja, ki jih načeloma ne bi smeli zastavljati, pa vseeno lahko naletite na njih:

• Ali ste že pridobili državljanstvo Slovenije? (dovoljeno le, če gre za delo v vojski, policiji, sodstvu ali javni upravi)
• Kakšen je vaš zakonski status (poročeni, ločeni…)?
• Ali načrtujete družino? Koliko otrok imate? Imate urejeno varstvo otrok?
• Katerim klubom oziroma socialnim organizacijam pripadate? Pripadate kakšni verski skupini? Hodite v cerkev? Koga ste volili na zadnjih volitvah? Kateri politiki so vam všeč in kateri ne?
• Koliko ste visoki in težki?
• Vprašanja o vaši spolni usmerjenosti ali vaših partnerjih.

Kako ravnati v teh primerih?
Najbolje je, da podate diplomatski odgovor; torej odgovorite na način, ki bi se lahko nanašal na zaposlitev in hkrati ne dajte osebnih informacij. Na vprašanje ''Ali ste poročeni?'', lahko odgovorite ''Zagotavljam vam, da moje zasebno življenje ne bo vplivalo na učinkovito opravljanje mojega dela.''

Nadaljnji razgovori in ožji izbor

V primeru več prijav na eno delovno mesto se lahko delodajalec odloči, da bo postopoma izločeval določeno število kandidatov oziroma bo delal ožje izbore. Teh izborov oziroma krogov zaposlitvenih razgovorov je lahko več in so tudi raznovrstni (na primer prvi krog: testi splošne razgledanosti, drugi krog: psihološki testi, tretji krog: razgovor s kadrovikom, …).

Testiranja na razgovoru

Vaše znanje in kompetence lahko delodajalci preverijo tudi s pisnimi ali drugimi preizkusi (psihološki testi osebnosti, poznavanje programskih orodij, poznavanje tujih jezikov, …).

Viri:
Zaletel A., Palčič D., Slak N., Kariera/09: Kako uspešno iskati zaposlitev?, navodila za uspešno gradnjo kariere, izbor najboljših delodajalcev, Moje delo, Ljubljana, 2008.