Izkušnja s študijem in prehodom na trg dela
Za začetek naj povem, da imam cerebralno paralizo, zaradi katere lahko hodim zgolj ob opori. A mi ne pri študiju, ne v službi, to ni predstavljalo in mi niti zdaj ne predstavlja večje ovire. Trenutno sem študentka, bom pa letos zaključila s študijem, ter se nato podala na trg dela. Nekaj izkušenj z delom sicer že imam, vendar sem do zdaj delala samo preko študentskega servisa, kar sem nato v lanskem letu opustila zaradi velike količine študijskih obveznosti in začetka pisanja zaključnih del.
Kar se tiče študija, sem z njim precej zadovoljna, tudi fakulteta, ki jo obiskujem, je kar dobro prilagojena študentom s posebnimi potrebami (ima dvigalo in dvižno ploščad). Tudi z veliko večino profesorjev se je bilo v vseh letih študija mogoče dogovoriti, da so uredili zamenjavo predavalnic, ki so bile zame težje dostopne zaradi stopnic in podobno. Profesorji so mi pogosto ponudili dodatne prilagoditve, kot je na primer podaljšan čas pisanja, ki jih sicer nisem koristila. Enako je veljalo za prakso, ki je večinoma potekala na terenu, a vedno nekje, kamor sem lahko brez težav dostopala.
Pri prehodu na trg dela zaradi svoje gibalne oviranosti nisem nikoli imela težav (sicer tudi zaradi tipa dela, ki sem ga opravljala). Presenetilo me je, kako odprti in brez predsodkov so moji (zdaj že nekdanji) delodajalci, ki kljub moji opazni fizični oviranosti (spet, najbrž zaradi tipa dela, ki ne zahteva posebne gibalne spretnosti) niso imeli nobenih pomislekov glede tega, da me zaposlijo. Mojega nadrejenega je sicer zanimalo, ali vseeno potrebujem kakršnekoli prilagoditve in v kolikor bi rekla, da jih, sem prepričana, da bi mi jih tudi omogočili.
Kot gibalno ovirana oseba moram seveda »paziti«, kakšno delo izberem. Jasno je, da mi vsa dela nikoli ne bodo dostopna in ne bi mogla opravljati kateregakoli poklica. Ovire torej vsekakor obstajajo. A za vsakogar velja, da če izbereš po eni strani »pametno«, torej tako, da te tvoja vrsta oviranost, kakršnakoli že je, pri delu ne omejuje (ali pa vsaj ne bistveno), po drugi strani pa počneš to, kar imaš rad, ne boš svoje oviranosti nikoli zares čutil. Če izbereš delo, ki te hkrati še izpolnjuje, pa je to hobi, s katerim se lahko preživljaš. Takrat zmagaš. Vztrajati tudi, kadar je težko, se izplača.
Kjer je volja, je namreč vedno tudi pot.