SLEPI, SLABOVIDNI IN ŠTUDENTI Z OKVARO VIDNE FUNKCIJE

Slepe in slabovidne osebe ter osebe z okvaro vidne funkcije imajo zmanjšano ostrino vida, zoženo vidno polje ali okvaro vidne funkcije. Merilo za oceno vidnega polja je izvid perimetrije. 

Slabovidnost se pojavlja pri ljudeh vseh starosti. Ni nujno, da vsi slabovidni ljudje nosijo očala. Nekaterim očala ne koristijo, zato jih nimajo. Prav tako niso vsi ljudje, ki nosijo očala, slabovidni. Slabovidnost označuje izgubo vida različne stopnje. O slabovidnosti govorimo, ko vida ni mogoče izboljšati z zdravljenjem, kirurškim posegom ali očali. Je stalna, nepopravljiva okvara, ki vpliva na vsakdanje življenje teh ljudi. Pri slabovidnih vidna ostrina pri večini ne zadošča za običajno branje, pisanje ali vožnjo avtomobila. Kadar je prizadeto tudi vidno polje, je še dodatno oteženo zaznavanje in gibanje v okolju.

Pri zmerni slabovidnosti morajo osebe približati običajen tisk na manj kot 25 cm razdaljo (vidna ostrina od 0,3 do 0,1 – 1. kategorija). Pri hudi slabovidnosti je bralna razdalja pri običajnem tisku manj kot 10 cm. Pri tej razdalji oseba ni sposobna fokusirati objekta z obema očesoma, zato pri branju uporablja svoje boljše oko (vidna ostrina manj od 0,1 do 0,05 ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida – 2. kategorija). Pri zelo hudi slabovidnosti je bralna razdalja krajša od 5 cm. Branje je omejeno na nujne zadeve, v drugih primerih uporabljajo druga čutila – tip za branje brajice in sluh za poslušanje zvočnih knjig ali poslušanje elektronskih besedil s pomočjo sintetizatorja govora. Po slovenski definiciji in definiciji WHO so te osebe slepe z ostankom vida. Slepe osebe imajo ostrino vida manj kot 5 odstotkov ali zoženo vidno polje na 10 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.

Okvare vidne funkcije so izražene kot posledica obolenja in/ali delovanja osrednjega živčevja. Kažejo se kot težave z vidno pozornostjo, težave z vidno kompleksnostjo, motnje pogleda in fiksacije, zakasnel, upočasnjen vidni odgovor, odsoten, netipičen vidni odgovor (npr. reakcije na grozečo nevarnost), neustrezno vidno-motorično vedenje (npr. koordinacija oko – roka), neučinkovita vidna percepcija ter vidna agnozija.

Najpogostejše okvare vida:

• kratkovidnost (dobro vidijo predmete na blizu, bolj oddaljene predmete pa vidijo megleno),
• daljnovidnost (predmete v daljavi vidijo dobro, medtem ko predmete v bližini vidijo megleno),
• katarakta ali siva mrena (oseba vidi vedno bolj megleno, manj ostro, barve zbledijo),
• starostna degeneracija makule (postopoma napredujoče slabšanje vida, oseba najprej vidi megleno, nato se pojavijo sive pike ali lise v centru pogleda),
• diabetična retinopatija (''slepa mesta'', nihanje vida),
• glavkom (izguba vida od strani proti centru pogleda, vidno polje se vedno bolj oži, izgubo vida spremljajo glavoboli in slabost),
• možganske poškodbe vida (slepota ne eni strani vidnega polja, posledica možganske kapi ali poškodb glave pri različnih nesrečah),
• Usherjev sindrom (genetska bolezen, pri kateri oseba postopoma izgublja tako sluh kot tudi vid in ima težave z ravnotežjem),
• barvna slepota (zaznava določenih barv kot enakih, možna tudi zaznava vseh barvah v različnih odtenkih sive),
• albinizem (kratkovidnost ali daljnovidnost, zelo slaba vidna ostrina, pogosto škiljenje, moteča svetloba).

Povzeto po:

• Gajšt, A. in Mauko Zimšek, N. (2023). Podpora slepim in slabovidnim študentom oziroma študentom z okvaro vidne funkcije. Predavanje za karierne svetovalce UM.
• Stipanić, J., Lah, U., Žunič, D. (2014). Navodila za slepe in slabovidne učence z motnjami v duševnem razvoju v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj.
• Vovk Ornik, N. (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 29. 11. 2022 tukaj.

V primeru, da pri sebi zaznate opisane težave in želite podporo, se lahko prijavite na svetovanje. Prijava je možna preko obrazca, ki ga najdete tukaj, kot razlog za svetovanje pa označite drugo.

Institucije, kamor se lahko obrnete po brezplačno poglobljeno podporo in pomoč najdete tukaj.