Razvoj kariere

Razvoj kariere zahteva vašo odločitev o tem, na katerem področju želite uspeti. Gre za dolgotrajen oziroma vseživljenjski proces, ki se začenja že z izbiro šole oziroma študijskega programa in se tako rekoč nikoli ne konča. Seveda tak proces od posameznika zahteva zajetno mero motivacije, trud, dodatna izobraževanja ter veliko aktivnosti, a mu hkrati ob večjem osebnem zadovoljstvu povečuje možnosti za perspektivno zaposlitev oziroma pridobitev druge.

Eden od modelov načrtovanja kariere navaja naslednje korake:

• Določitev kariernih ciljev;
• Samoocena (ocenitev lastnih znanj, interesov, veščin, vrednot, prednosti in slabosti),
• Raziskovanje (zbiranje informacij o področju, ki nas zanima);
• Priprava akcijskega načrta za dosego ciljev.

Recimo, da želite postati direktor Pošte Slovenije. Da bi se lahko potegovali za tako delovno mesto, potrebujete določen niz znanj, veščin, sposobnosti, izkušenj ipd.. Če torej nameravate postati uspešen direktor tako velike gospodarske družbe, potrebujete ustrezno izobrazbo, nekaj let izvajanj univerzalnih poštnih storitev, veščine vodenja, komunikacije in strateško razmišljanje. Teh veščin se ne da pridobiti čez noč, ampak zanje potrebujete leta osebnega in profesionalnega razvoja, ustrezna strokovna znanja in pazljivo izbiranje naslednjega delovnega mesta.

Viri:
Zaletel A., Palčič D., Slak N., Kariera/09: Kako uspešno iskati zaposlitev?, navodila za uspešno gradnjo kariere, izbor najboljših delodajalcev, Moje delo, Ljubljana, 2008.
Nahtigal R., Mihalič R., Karierni načrti v podjetju Planika, Management in Evropska unija, V: Zbornik 21. Znanstvene konference o razvoju organizacijskih ved, Moderna organizacija, Kranj, 2002.
Dubois D., The 7 stages of ones career, Training & Development, 2000.

Postavljanje kratkoročnih ciljev SMART
Za učinkovito postavljanje ciljev je smiselno, da razmislite o tem, katera področja kariere so za vas najpomembnejša, postavite globalne (dolgoročne) cilje za vsako področje, te cilje pa nato po principu SMART razdelajte na več manjših (kratkoročnih), hitreje dosegljivih ciljev. Doseganje več manjših korakov zaporedoma vas bo pripeljalo do doseganja »velikega« cilja.
 

Cilji naj bodo:

• S - specifični (specific): Kaj želite doseči, kaj je vaš cilj?
  Primer 1: V treh letih želite zaključiti visokošolski študij.
• M - merljivi (measurable): Kako lahko »izmerite« ali dosegate postavljene cilje?
  Primer 1: Cilj je merljiv, saj uspešno opravljate obveznosti študijskega programa.
• A - dosegljivi (achievable): Ali so postavljeni cilji dosegljivi?
  Primer 1: Cilj je dosegljiv, ker ste visoko motivirani, zagnani za študij, imate potrebne veščine za učenje ter točno veste kaj želite doseči.
• R – realni (realistic): Ali lahko dosežete postavljene cilje z »sredstvi«, ki jih imate?
  Primer 1: Cilj je realen, ker je študijski program tako zastavljen.
• T – časovno opredeljeni (time): Do kdaj boste dosegli postavljene cilje?
  Primer 1: Cilj je časovno opredeljen, ker ste določili obdobje treh let.

Rešite kviz o postavljanju ciljev

Viri:
Brečko I., Načrtovanje kariere, Planet GV, Ljubljana, 2006.

Vrste izobraževanj

Vseživljenjsko izobraževanje je edina stalnica za kariero. V osnovi ga lahko razdelimo na formalno in neformalno. Formalno izobraževanje daje javno veljavno izobrazbo, poklicno kvalifikacijo ali javno veljavno listino, a za vas je še kako pomembno tudi neformalno izobraževanje.

Formalno izobraževanje
Je namerna, časovno opredeljena, institucionalizirana dejavnost, katere rezultat je pridobitev javno veljavne kvalifikacije. Izvaja ga šolska institucija, je strukturirano in načrtovano, udeleženec pa ob zaključku izobraževanja prejme javno veljavno listino. Primeri formalnega izobraževanja so program za pridobitev izobrazbe, vajeniški program ali pedagoško-andragoška izobrazba.

Neformalno izobraževanje
Je namerna, časovno opredeljena, institucionalizirana dejavnost, ki se ne konča s pridobitvijo javno veljavne kvalifikacije, a je strukturirana in načrtovana. V ospredju je pridobivanje, razširjanje, posodabljanje in poglabljanje znanja. Izvajajo ga različne neprofitne organizacije, podjetja pa tudi lokalne skupnosti in državne institucije. Pogosto ponudba neformalnih izobraževanj hitreje sledi potrebam in uvaja nove in bolj učinkovite načine učenja: izkustveno učenje, delo v malih skupinah. Primeri neformalnega izobraževanja so tečaj tujega jezika, plesna šola, računalniški tečaj ali inštrukcije.

Informalno ali priložnostno izobraževanje
je namerna, časovno opredeljena dejavnost, ki ne poteka v za to določeni instituciji in se ne konča s pridobitvijo javno veljavne kvalifikacije. Gre za učenje v vsakdanjem življenju, delu, družini, prostem času, ki ni strukturirano in načrtovano in ne omogoča pridobitve certifikata. Primeri informalnega izobraževanja so obisk sejma, učenje neformalnih vsebin v prijateljski skupini, montiranje ali popravljanje česa po priročniku.

Vir: CPI

Pridobivanje delovnih izkušenj